Posest na Obali je bila že dolgo moja največja želja

Že kar nekaj časa je bila moja največja želja, da bi se lahko preselil na primorsko, kjer bi si lahko nato tam ustvaril svoje novo življenje. Zato pa sem že zelo dolgo časa sanjal, da bi lahko imel kakšno posest na Obali. 

Tako pa sem nekaj časa nazaj, končno dobil priložnost, da bi si lahko to posest na Obali priskrbel, ter izpolnil to svojo dolgoletno željo. Ker pa nisem želel imeti zgolj hiše in to je to, sem zato iskal kar kakšno posest, saj sem želel imeti še nekoliko več zemlje in pa tako tudi nekaj miru in svobode v svojemu domu, ko bi se tja preselil z družino.

Posest na Obali je bila že dolgo moja največja želja

No tako pa sem si šel ogledati opcije, ki sem jih pred nekaj časa dobil na razpolago, za kar pa sem bil že zelo navdušen. Po pregledu raznih opcij, pa mi je ena posest na Obali bila še posebej všeč. Tam sem imel na razpolago, poleg zelo lepe hiše, tudi kar nekaj zemlje, na kateri bi lahko začel z svojimi raznimi projekti, o katerih sem že nekaj časa sanjal.

Prav tako pa mi finance za posest na Obali, niso predstavljale večjih težav, saj je bilo moje podjetje skozi zadnje čase zelo uspešno in je prineslo kar nekaj dobička, tako da se mi je sedaj zdel pravi čas, da bi lahko končno opravil ta nakup in si uresničil svojo dolgoletno željo. Med drugim pa se mi je zdelo, da bi bilo življenje na Obali, zame in pa za mojo družino zelo zabavno, o čemer pa smo se tudi skupaj pogovorili, ter so se s tem vsi strinjali.

No zato pa sem na koncu res sklenil pogodbo in je bila sedaj tista posest na Obali, ki mi je bila tako všeč, končno naša. Tako pa smo z družino začeli naše novo življenje na Obali, kar pa je bil zelo zabaven nov začetek.…

Bog ne daj, da nam crknejo televizorji

Vsi vemo, da so televizorji v 21. stoletju postali dinozaver, tehnološki napredek jih je postaral. Prvo je prišel radio, ki je osvojil povojni čas, potem televizija, ki je vladala v 80ih letih 20. stoletja, a jo je računalnik in njegov internet in potem še toliko bolj pametni telefon izrinil iz prestola medijev. Televizorji so postali zastareli in navedimo nekaj razlogov: je velik in nepremičen stroj; manjši in bolj samoten kot kino; manj interaktiven kot pametni telefon; manj dinamičnega razvoja (kje so 3D televizorji?); in še in še in še. Ampak vseeno je na njih nekaj magičnega.

Bog ne daj, da nam crknejo televizorji

Samo spomnimo se, koliko družinskih večerov smo preživeli ob gledanju športnih prenosov, trilerjev in kvizov. Pametnih telefoni so veliko manj družaben medij, saj izključujejo kakršno koli fizično bližino in stik. Televizorji pa prav zaradi vseh naštetih slabosti oziroma omejitev še vedno nosijo poseben naboj, ki ljudi med seboj zbližuje. Tudi ko gre za bolj interaktivne dejavnosti. Igrice, ki jih igramo, nas združujejo v skupni usodi, bodisi v sosednjem fotelju bodisi na drugem koncu sveta. Zato se mi vseeno zdi vredno zagovarjati reklo “v vsako sobo en tv!” in se zahvaljevati Adiju Smolarju, da je pel “bog ne daj, da nam crkne televizor, bog ne daj!”. Ker če smo že postali tehnološka družba, ki interaktira le še prek medijev, potem moramo izbrati za pravi medij televizor.

Prepričana sem, da se njegova doba še ni končala in da je trenutna prevlada pametnih telefonov in družbenih omrežij ala Facebook zgolj začasna. Ljudje se jih bodo naveličali, ker ne nosijo magičnega naboja televizije. Noben se jih ne bo spominjal čez 20 ali 30 let, nobene nostalgije ne bo njih, tako kot jo imamo po radiu in po televiziji. Le da je nostalgija po televizorjih resnična (seveda tudi po radiu, le da je manj intenzivna, saj radio zadovoljuje manj različnih čutov kot televizija). In televizorji bodo zato resnično tudi obstali.…